V oktobru so dnevi vse krajši in vse hladnejši. Čebele so čedalje manj dejavne, saj je v naravi vse manj cvetov, kjer bi čebele lahko nabirale nektar in cvetni prah. Čebelarji imamo zato v tem mesecu pri čebelah malo dela. Skrbeti moramo predvsem za mirno pripravo čebel na prezimovanje in za preprečevanja ropa, s katerim se čebele lahko »oskrbijo« ne samo s tujo hrano, ampak tudi z varojami. Oktober je tudi mesec, ko lahko marsikaj postorimo okrog čebelnjaka in v skladišču ter med drugim predelamo stare satje, da nam ga ne uniči voščena vešča.
Skrb za zatiranje varoj
Odvisno od posamezne lokacije, čebelarske sezone in učinkovitosti zatiranja varoj v predhodnem obdobju se nam lahko v posameznih družinah varoje čezmerno namnožijo. Zaradi tega je nujno spremljanje naravnega odpada varoj po zdravljenju tudi v tem mesecu in po potrebi, v dogovoru z veterinarji ukrepati. Pri izboru zdravil in načinu aplikacije se posvetujte z veterinarji, da boste z posegom čim bolj uspešni. Dodatno mnenje nam mora biti vedno dobrodošlo, seveda pa je končna odločitev naša, prav tako kot tudi posledice (dobre ali slabe), ki so s tem povezane. Nabor zdravil je obširen, dobavljivost je dobra, tako da izgovorov, da ni primernih zdravil, ne moremo imeti. Cena je seveda drugo poglavje, vendar o tem kdaj drugič.
Prevoz čebel v dolino
Čebele imam v čebelnjaku in v prevozni enoti. To enoto imam do konca meseca oktobra na nadmorski višini nad 600 m, obdano pretežno z mešanim gozdom. Na njej čebele v jesenskem času lažje najdejo vsaj posamične cvetoče cvetove v primerjavi z razmerami, ki so v dolini, kjer so kmetijske površine v glavnem pokošene in čebelam ne nudijo hrane. Poleg tega je na tem višinskem mestu tudi veliko manjša gostota okoliških čebelarjev kot v dolini. Tudi zdravljenje čebel na tem mestu je učinkovitejše kot v dolini. Ocenjujem, da je prevoz čebel nazaj v dolino v kasnejšem času v mojem primeru boljša možnost kot prevoz takoj po kostanjevi paši. Seveda pa je oskrba čebel, predvsem krmljenje, na tem bolj oddaljenem mestu povezana z višjimi stroški in porabo časa.
Zaščita pred glodavci
Ker so dnevi hladnejši in je v naravi vse manj hrane, se predvsem miši in polhi hitro prebijejo v čebelnjake, pa tudi v panje, ter v njih iščejo zavetje in hrano. S svojo dejavnostjo motijo čebele, ob tem pa delajo tudi materialno škodo. Sam se proti njim borim predvsem z nastavljanjem pasti v čebelnjakih in prevozni enoti, pri čemer sem včasih bolj, drugič pa manj uspešen. Poleg tega na bolj izpostavljenih mestih na žrela panjev nameščam kovinske zapore, da glodavcem preprečim, da bi se prerinili v panje. Raznih strupov v čebelnjake ne nastavljam.
Urejanje dokumentacije
V tem mesecu imam nekoliko več časa, ki ga namenim tudi za ureditev potrebne dokumentacije, povezane s čebelarjenjem. Iz zapisov, ki jih zbiram celo leto, vse zahtevane podatke prepišem na zahtevane obrazce in napisano primerjam s podatki izpred prejšnjih let. Letošnja bera medu ni bila dobra, v našem čebelarstvu smo natočili manj kot 50 % medu v primerjavi s preteklim letom. Glede na veliko povpraševanje po medu ocenjujem, da ga bodo kupci pokupili še v tem letu, saj so obveščeni, da je letos medu malo, in se želijo še pravi čas dovolj založiti.
Priročna trgovinica s čebeljimi pridelki in izdelki
Predelava voska
Staro satje čez leto talim v sončnem talilniku. Zavedam se, da izkoristek taljenja ni najboljši, vendar mi je všeč, da mi vosek ne leži dlje časa po raznih posodah. Če mi ne uspe na ta način staliti vsega voska, v tem mesecu uporabim parni talilnik, da v njem stalim še preostalo količino. Na ta način preprečim, da bi z delom začela voščena vešča. Čez zimo ne shranjujem veliko mladega satja, kolikor ga imam, ga skladiščim v vklopljeni zamrzovalni skrinji.
Ureditev prodajnega mesta
Pred leti nisem imel urejenega prostora za neposredno prodajo čebeljih pridelkov potrošnikom, in tako novi kupci med nakupom niso mogli videti celotnega nabora čebeljih pridelkov in izdelkov. Sedaj se kupci mnogokrat za nakup odločijo, potem ko izdelek vidijo, preizkusijo in jim to vzpodbudi zanimanje. V priročni trgovinici si za kupce vedno vzamem čas, se z njimi pogovorim in jim na pokušino ponudim več izdelkov. Predstavim jim še kolektivno blagovno znamko Slovenski med z geografsko zaščito in jim razložim, da to dokazuje višjo kakovost medu. Ob tem jim odgovorim na morebitna vprašanja in zaradi tega kupci pogosto kupijo več, kot so sprva načrtovali, in so s kupljenim bolj zadovoljni.
