Je kristaliziran med pravi med?
Pogosto dobimo vprašanje: Ali je kristaliziran MED pravi, je primeren za uživanje ali je morda celo pokvarjen? Zato v nadaljevanju podajamo nekatere informacije.
MED je naraven izdelek čebel in je podvržen določenem nihanju v okusu, videzu in ostalim naravnim procesom.
Med naravnimi procesi, ki vplivajo na MED je tudi kristalizacija, pri katerem se spremeni agregatno stanje medu iz tekočega v trdno.
Ta naraven pojav dokazuje pristnost medu in v nekaterih državah (zlasti skandinavskih) kupujejo le med, ki je že kristaliziral.
Velja namreč, da po določenem časovnem obdobju kristalizira samo pravi, naraven med, potvorjen pa ne.
Pojav kristalizacije ne povzroča nikakršnih kemičnih ali senzoričnih sprememb v medu
Hitrost kristalizacije je odvisna od vrste medu, vsebnosti sladkorjev v medu, količine vode v medu in temperature shranjevanja.
Kristalizacija medu je odvisna od različnih dejavnikov, najbolj pomembno pa je razmerje glukoze in fruktoze ter razmerje glukoze in vsebnosti vode v medu.
Glukoza ima precej manjšo topnost v vodi kot fruktoza, koncentracija glukoze v medu pa je običajno blizu nasičenja, zato se izloči v obliki kristalov.
Več kot je glukoze v primerjavi s fruktozo in vsebnostjo vode, hitreje med kristalizira.
Kristalizacijo pospešijo tudi nižja temperatura, tujki v medu (koloidi, zrnca cvetnega prahu, mehurčki zraka) ter mešanje in tresenje medu.
Med kristalizira na različne načine, velikost kristalov pa je različno velika
Vsak naravni med lahko kristalizira. Najugodnejša temperatura za kristalizacijo je od 10 do 20 °C. Pri nižjih temperaturah se kristalizacija upočasni, nekateri celo navajajo, da med dalj časa ostane v tekoči obliki, če ga še tekočega shranimo za vsaj 5 tednov na 0°c in potem hranimo pri 15°C. Običajno se kristalizacija začne na dnu steklenega kozarca ali na stiku z embalažo.
Če med segrejemo do temperature 40 °c, ta postane ponovno tekoč. Pri segrevanju je potrebno le paziti, da se omenjena temperatura ne preseže, saj bi med tako izgubil naravne lastnosti in učinkovine.
Med različno hitro kristalizira
Najpočasneje kristalizirajo akacijev, žajbljev, hojev in smrekov med, srednje hitro gozdni, lipov in kostanjev med, hitreje cvetlični, najhitreje pa repični, sončnični, regratov in ajdov med. Nekateri čebelarji celo spodbujajo naraven proces kristalizacije, saj je med trdnejši in primernejši za mazanje.
Kristaliziran med, imenovan tudi strd, zlahka uporabljamo tudi v gospodinjstvu. Žlico strjenega medu vmešamo v malo tekočine in ta se razpusti brez težav. Vmešamo ga lahko tudi v skuto, jogurt in druge jedi, saj se dobro topi in veže z naravnimi maščobami. Pri peki in kuhanju ga ni priporočljivo uporabljati, saj s segrevanjem izgubi svojo zdravilno moč. S pomočjo kristaliziranega medu je mogoče pripraviti tudi vrsto odličnih presnih sladic.
