Nastanek medu

Čebele zbirajo medičino (nektar) iz cvetov rastlin in mano z iglavcev ali listavcev. Mano izločajo listne uši, kaparji in škržati iz posesanega rastlinskega soka rastlin. Nabrane snovi čebele predelajo še z lastnimi snovmi, ga shranijo v satju in tako nastane med. Glede na izvor ločimo cvetlični in manin oz. gozdni med. Ker čebele nektar in mano nabirajo na različnih rastlinah, razlikujemo tudi več vrst cvetličnega in gozdnega medu in ga po teh rastlinah tudi poimenujemo. Raznovrstnost rastlin daje medu posebno barvo – od svetle, vodeno bele, do temno rjavkaste, ter značilen okus in vonj. V manjši meri izvor določa tudi različno sestavo medu in s tem tudi njegove učinke na zdravje.
Med je naravno sladka snov, ki jo uporabljamo v številne namene: kot sladilo, hrano, poživilo in zdravilo, v kozmetiki, za kopeli in pri masažah.

Sestava medu

Med je koncentrirana raztopina treh vrst sladkorjev:

• glukoze 27 do 36%
• fruktoze od 33 do 42%
• saharoze 1 do 4%

Poleg tega vsebuje tudi: aminokisline, beljakovine, maščobe, encimi, rudninske snovi (kalcij, železo…), ki jih je nekoliko več v gozdnem medu, vitamin C in vitamine skupine B, flavonoide, eterična olja in drugo.
Med je odličen vir energije in se v apiterapiji uporablja pri marsikateri bolezni in težavah. Uporablja se lahko na odprtih ranah, saj preprečuje nastanek bakterijskega vnetja in razmnoževanje bakterij.

Učinki medu

1. Med je dober antioksidant in s tem pomembno vpliva na obrambo organizma pred prostimi radikali,
  ki povzročajo nastanek kroničnih degenerativnih bolezni.
2. Deluje protivnetno in protimikrobno, zato med drugim pospešuje celjenje ran. Med je vedno sterilen in ne vsebuje bakterij.
  V nadzorovanih količinah ga uporabljamo za zdravljenje sistemskih ran organizma – na primer za zdravljenje rane želodca, dvanajstnika.
  Zdravimo lahko tudi lokalno – rane, odrgnine in opekline na koži.
3. Uničuje telesne strupe in spodbuja pravilno delovanje encimov strjevanja krvi.
4. Daje energijo (sladkorji) in pomembne hranilne snovi, zato je še posebej priporočljiv za športnike in tiste, ki okrevajo po bolezni.
5. V manjših in nadzorovanih količinah se lahko zaradi hranilnih snovi uporablja kot dieta pri sladkornih bolnikih.
6. Med ugodno vpliva še na:
• obolenja prebavil (obolenje žrela, ust, ustne sluznice, požiralnika, želodca)
• kronična obolenja (na primer kronično vnetje ledvic)
• nosečnost
• na rast kosti in zob pri otrocih
• krvni obtok
• na psihično počutje (nespečnost, depresije, živčnost).
• delovanje srca in jeter
• odvajanje blata.

Med je sladilo, bogato z bioaktivnimi snovmi.

Med je bil tisočletja EDINO sladilo, danes pa vemo, da vsebuje še veliko drugih za človeka potrebnih sestavin.

Med je odlično hranilo in pomirjevalo. Ker deluje protibakterijsko in ima antioksidativne lastnosti, se pogosto uporablja v ljudski medicini.

Med ne potrebuje dodatne obdelave, čebelar mu ničesar ne doda niti ne vzame. S staranjem sicer izgublja svojo vrednost, če pa nanj gledamo zgolj kot sladilo, je tudi po več desetletjih boljše sladilo kot navadni sladkor.

Hitrost upadanja bioaktivnih snovi je odvisna od temperature in drugih pogojev shranjevanja medu. Če ga shranjujemo na sobni temperaturi, je uporaben vsaj dve leti, sicer pa precej več.

Med je najbolje shranjevati v suhem, hladnem in temnem prostoru.

 

Kristalizacija ne vpliva na kakovost!

Med prej ali slej tudi kristalizira. Če se vam to zgodi, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Kristalizacija medu je namreč popolnoma naraven pojav, ki ne povzroča kemičnih sprememb medu in ne vpliva na njegovo kakovost.️

Ker se s pregrevanjem poškodujejo biološko aktivne snovi v medu, ga v čaj dodajte šele, ko se nekoliko ohladi!

Kristaliziran med utekočinimo v vodni kopeli, vendar temperatura medu ne sme preseči 40 °C. Če bi ga pregreli, bi poškodovali biološko aktivne snovi. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo ali kuhamo, ga dodamo predvsem zato, da bi dobile posebno aromo.

Načini uživanja

Med lahko primešamo različnim napitkom ali jedem, npr. čaju, mleku, pecivu, jogurtu, kislemu mleku in naravnim sokovom. Tudi turško kavo lahko osladimo z medom namesto s sladkorjem. V naši prehrani med lahko popolnoma nadomesti konzumni sladkor.

Priporočamo, da med kupujete od lokalnega čebelarja, v trgovinah bodite pozorni na potvorjen med.

Kranjska čebela