Gozdni med

Gozdni med

Gozdni med je glede na izvor maninega izvora, običajno je mešanica smrekovega, kostanjevega in hojevega medu. Je bogat z eteričnimi olji, rudninskimi snovmi in minerali.

Slovenija ima zelo veliko gozda, zato gozd za čebele predstavlja glavni vir medenja. Po pridelavi kakovostnega gozdnega medu je Slovenija znana tudi drugod, zato številni tujci ob prihodu v Slovenijo iščejo temen gozdni med, ki ga je v nekaterih državah zelo težko najti.

Gozdni med je glede na izvor maninega izvora, običajno je mešanica smrekovega, kostanjevega in hojevega medu. 

Učinki gozdnega medu

Pomaga pri vnetju žrela in pri splošni krepitvi odpornosti ter pri kašlju. Je odličen med za mazanje, ker ne teče kot npr. akacijev ali cvetlični. Po barvi se razlikuje, v povprečju je razpon od svetlo rdeče rjave, do temno rjavo zelene barve. Ima močnejšo aromo od cvetličnih medov zato po njih posegajo zlasti odrasli.

Gozdni med vsebuje veliko rudninskih snovi, zato se priporoča za zdravljenje slabokrvnosti. Uživanje mešanice svežih sadnih sokov in gozdnega medu se še posebej priporoča slabokrvnim nosečnicam, doječim materam ter vsem, ki so izčrpani zaradi napornega dela ali različnih bolezni. Poleg tega pospešuje obnavljanje kosti in krvi. Krepi tudi odpornost organizma ter deluje proti vnetno. Krepi imunski sistem. Smrekov in hojev med se priporočata tudi pri težavah z dihali.

Gozdni med naše čebelice nabirajo v neokrnjeni naravi KOZJANSKEGA. Točimo ga kasneje v sezoni kot cvetličnega, običajno meseca junija in julija, velikokrat je to za naše čebele zadnja paša v sezoni.

Gozdni med v svoji sestavi združuje najboljše, kar se skriva v gozdu. Okus in vonj je različen in odvisen glede na vrsto prevladujoče mane. V povprečju je precej intenzivnega vonja po smoli in sirupu smrekovih vršičkov. Poznavalci menijo, da ima zelo poln okus, ki je sladek in zelo prijeten. Posebej priljubljen je pri starejših.

Uporabljamo ga lahko kot sladilo ali za namaz. Poleg navedenega pa ga lahko uporabimo tudi pri pripravi različnih omak in polivkah.

Gozdni med pomaga pri vnetju žrela in pri splošni krepitvi odpornosti ter pri kašlju. 

Kristalizacija gozdnega medu

Običajno ima srednje hitro kristalizacijo. Kristali so lahko zelo drobni ali veliki in grobi. Barva kristaliziranega medu je svetlejša od ne kristaliziranega, lahko je svetlo rjave barve. Poznano je dejstvo, da pri vsakem segrevanju medu do določene mere zmanjšamo njegove zdravilne lastnosti in to tudi v primeru, ko ga segrevamo na predpisan način, le do 40 stopinj Celzija. To je namreč temperatura, ki lahko poškoduje nekatere beljakovine in aminokisline z zdravilnimi učinki v medu. Zato kristaliziran med ne segrevamo nad 37 stopinj Celzija.

Gozdni med običajno srednje hitro kristalizira.
Kristali so lahko zelo drobni ali veliki in grobi.

BODITE NA TEKOČEM
Z NAŠIMI INFORMACIJAMI
IN AKCIJAMI

Prijavite se na e-novice in prejmi KODO za brezplačno dostavo!

S prijavo soglašate, da vam občasno pošljemo e-novice.

0