Trg z medom
Globalni trg z medom je zapleten in v zadnjem obdobju močno nestabilen. Podnebne razmere in špekulacije vplivajo na velike razlike v letni pridelavi, medtem ko se cene medu vztrajno znižujejo. To ogroža čebelarstvo, ne le v EU, ampak tudi drugod po svetu.
Evropska unija je druga največja proizvajalka in uvoznica medu na globalni ravni. Zaradi te vpetosti v svetovni trg ima ključno vlogo pri oblikovanju cen in zagotavljanju kakovosti medu za naraščajoče povpraševanje.
Pridelava medu v EU
Čebelarjenje je prisotno v vseh državah članicah EU, kjer 650.000 čebelarjev skrbi za 18 milijonov čebeljih družin. EU pokrije le 60 % svojih potreb po medu, preostanek uvozi. Nizke cene, slabe vremenske razmere in zamiki pri odkupu medu ogrožajo prihodnost čebelarstva.
Glavne značilnosti pridelave medu v EU
Število čebelarjev in družin:
Čebelarji v EU imajo skupno 18 milijonov čebeljih družin. Od tega jih 10 milijonov pripada čebelarjem, ki se s čebelarjenjem poklicno ukvarjajo, medtem ko je preostanek v rokah ljubiteljskih čebelarjev.
Največje proizvajalke medu:
Države z največjo pridelavo medu so Romunija, Španija, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Francija in Grčija.
Uvoz in izvoz:
- Madžarska, Bolgarija in Romunija izvažajo pridelan med.
- Nemčija in Belgija ga uvažata, pakirata in izvažata naprej.
- Španija, Portugalska in Poljska izvažajo tako svoj kot uvoženi med.
Izzivi in nizke cene
Zmanjšana proizvodnja: Leta 2018 je EU pridelala 283.000 ton medu, kar je pokrilo 60 % potreb.
Povečan uvoz: Zaradi slabih vremenskih razmer v letu 2019 je bilo pridelanega manj medu, kar je povečalo uvoz na 188.000 ton.
Nizke odkupne cene:
Kljub zmanjšani proizvodnji se odkupne cene niso zvišale. Primeri:- Španija (cvetlični med): 2,59 EUR/kg (2019).
- Madžarska: 1,69 EUR/kg.
- Romunija: 1,47 EUR/kg.
Zamiki odkupa: Glavni odkup medu v EU je zdaj dva do tri mesece kasneje po sezoni, kar večje čebelarje sili v finančne težave.
Preberi več
Čebelarjenje je prisotno v vseh državah članicah. Skupno je v EU 650.000 čebelarjev, ki imajo 18 milijonov čebeljih družin. Z desetimi milijoni čebeljih družin čebelarijo čebelarji, ki se s tem preživljajo, druge imajo čebelarji, ki jim je čebelarjenje dodatna dejavnost. Države, ki proizvedejo največ medu, so Romunija, Španija, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Francija in Grčija. Čebelarjenje je večinoma povezano s podeželjem, v zadnjem obdobju pa ima vse večji vpliv tudi na bolj urbana okolja. Države lahko glede proizvodnje medu razdelimo na tri skupine:
1. Madžarska, Bolgarija in Romunija izvažajo pridelan med v druge države EU.
2. Nemčija in Belgija uvažata med iz EU in drugod, ga pakirata in izvažata naprej.
3. Španija, Portugalska, Poljska izvažajo svoj med in med, ki ga uvažajo.
Kljub relativno velikemu številu čebelarjev in čebeljih družin EU uvaža veliko medu. V letu 2018 je bila celotna proizvodnja medu v EU 283.000 ton in je predstavljala 60 % potreb, uvozili smo 188.000 ton medu. Uvoz medu se, zaradi zmanjšane proizvodnje doma, povečuje. Razlog za to so predvsem slabe vremenske razmere. V letu 2019 so čebelarji v južnem in vzhodnem delu EU pridelali znatno manj medu kot običajno. Ob tem je zanimivo in skrb vzbujajoče, da se zmanjšana pridelava medu ni odražala v višji odkupni ceni! To pomeni, da zakon povpraševanja in ponudbe pri trgu medu ne deluje. V EU se je spremenil tudi čas glavnega odkupovanja medu, ki je sedaj dva do tri mesece kasneje po čebelarski sezoni kot pred časom, kar večje čebelarje sili v nelikvidnost in k dodatnemu nižanju cen. Npr. v Španiji se je odkupna cena cvetličnega medu od julija 2017 vseskozi zniževala in marca 2019 dosegla vrednost 2,59 EUR/kg. V oktobru 2019 je cena medu pri madžarskih čebelarjih padla na 1,69 EUR/kg, v Romuniji na 1,47 EUR/kg in na Danskem na 2,0 EUR/kg.
Globalni trg z medom postaja vse bolj nepredvidljiv. Evropsko čebelarstvo se spopada z nelojalno konkurenco, nizkimi cenami in podnebnimi spremembami, ki ogrožajo njegovo prihodnost.
Cena medu na globalnem trgu
Cene medu na globalnem trgu se vztrajno znižujejo, kar močno ogroža evropsko čebelarstvo. Glavni razlogi za to so nelojalna konkurenca, pomanjkljiva zakonodaja EU in podnebne spremembe. Evropski čebelarji se soočajo z visokimi stroški pridelave, medtem ko cene uvoženega medu ostajajo nizke.
Problematika globalnega trga z medom
Konkurenčnost med izvozniki medu iz tretjih držav postaja vse hujša in nevarna za evropske čebelarje. Nizkocenovni uvoženi med onemogoča konkurenčnost evropskega medu, kar dolgoročno vodi v opuščanje profesionalnega čebelarstva. Stroški pridelave v EU so občutno višji od cen na trgu, kar dodatno otežuje položaj čebelarjev.
Glavni razlogi za trenutno stanje
Nelojalna konkurenca
- EU letno uvozi približno 80.000 ton medu iz Kitajske, kjer je cena medu od 0,90 do 2,71 EUR/kg.
- Razlike v definiciji medu med EU in Kitajsko omogočajo dodajanje sladkornih sirupov, kar močno zniža stroške in kakovost medu.
- Kitajska zakonodaja dovoljuje dehidracijo medu, kar poveča pridelavo, a zniža kakovost.
Evropska zakonodaja s področja označevanja medu
- Pomanjkljiva zakonodaja EU dovoljuje označbe, kot so “mešanica medu iz držav EU in držav izven EU,” kar ne zagotavlja transparentnosti.
- Nekatere države, kot so Italija in Španija, so uvedle strožje predpise, ki zahtevajo natančno navedbo držav izvora.
Podnebne spremembe
- Podnebne spremembe vplivajo na pridelavo medu, saj vremenski pogoji zmanjšujejo količino in stabilnost paš.
- Pridelava akacijevega in sivkinega medu se je v zadnjih letih močno zmanjšala.
- Toplejše vreme vpliva na nižjo porabo medu med potrošniki.
Zaključek
Če se razmere ne bodo izboljšale, bo profesionalno čebelarstvo v EU v nevarnosti. To bo vplivalo na samooskrbo z medom, biotsko raznovrstnost in opraševalski servis, ključen za naš ekosistem. Nujno je potrebno ukrepanje za zaščito čebelarjev in zagotavljanje kakovostnega medu.
Preberi več
Cena medu na globalnem trgu
Tudi cene medu v glavnih državah izvoznicah se vztrajno znižujejo. Od leta 2013 EU iz Kitajske letno uvozi 80.000 ton medu, pri čemer se cena giblje od 1,30 do 1,64 EUR/kg, v letu 2019 pa se je spustila na 1,24 EUR/kg. Od leta 2012 EU iz Ukrajine uvozi od 20.000 do 50.000 ton medu, pri čemer se cena giblje med 1,69 in 2,16 EUR/kg. Od leta 2013 je EU iz Mehike letno uvozila 22.000 ton medu, pri čemer je bila cena med 2,53 in 3,24 EUR/kg.
Problematika globalnega trga z medom
Konkurenčnost med izvozniki medu iz tretjih držav je postala vse hujša in posledično nevarna za evropske čebelarje, saj vpliva na nadaljnje zniževanje cen na trgu. To dolgoročno vodi k opuščanju profesionalnega čebelarstva v EU, saj uvoženim nizkocenovnim medom med iz EU ne more konkurirati. Povprečni stroški pridelave medu v EU so 3,90 EUR/kg in so višji od cene nizkocenovnega uvoženega medu. Dodatno težavo evropskemu trgu z medom predstavlja dejstvo, da med potuje od čebelarjev preko več posrednikov, preden pride na trgovinske police. Poleg tega glavnina čebelarjev med prodaja kupcem na debelo, pri čemer pogosto nimajo izbire in s tem nimajo pogajalske moči za dosego višje cene.
Glavni razlogi za trenutno stanje:
1. Nelojalna konkurenca
Od leta 2013 je EU iz Kitajske uvozila letno približno 80.000 ton medu. Poleg tega je Kitajska tudi največji uvoznik medu, saj uvozi 50 % medu na globalnem trgu. Cena medu na kitajskem trgu (na drobno) je od 9 do 36 EUR/kg, medtem ko je cena uvoženega kitajskega medu na trgu EU med 0,90 EUR/kg in 2,71 EUR/kg. Razlika v ceni se lahko razloži le na način, da je v tem medu velika količina sladkornega sirupa, katerega cena je med 0,45 in 0,54 EUR/kg. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na splošno v kitajskem medu na trgu EU 70 % sirupa in 30 % medu. Zanimivo je dejstvo, da mešanice, ki se prodajajo na trgu po ceni 0,99 EUR/kg (zelo razredčen med s sladkornim sirupom), z uporabo uradne laboratorijske metode pogosto niso zaznane kot ponaredek. Z natančnejšimi laboratorijskimi analizami je mnogokrat nemogoče določiti tudi mešanice, ki se na globalnem trgu pojavljajo s cenami nad 2,17 EUR/kg, kar nakazuje na težavnost ločevanja mešanice od pristnega medu. K temu je treba dodati, da je kitajska definicija medu drugačna od definicije medu v EU. V zakonodaji EU je zapisano, da je med proizvod čebel, pri čemer človek ne sme posegati vanj, pri kitajski definiciji pa je zapisano, da dehidracijo medu lahko opravi čebelar. S tem pospeši proces pridelave medu in poveča količino pridelanega medu na panj, kar prispeva k nižjim stroškom pridelave. Ocenjeno je, da večina medu, pridelanega na Kitajskem, ustreza kitajski definiciji in standardom.
2. Evropska zakonodaja s področja označevanja medu
Evropska zakonodaja s področja označevanja medu je pomanjkljiva. Za med, ki izhaja iz več kot ene države EU ali države izven EU, je obvezno označiti le: »mešanica medu iz držav EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«. Nekatere države, kot so Italija, Ciper, Grčija, Španija, Malta, Francija, Hrvaška in Portugalska, so sprejele zakonodajo, da mora biti med, ki se pakira v njihovih državah, označen s točnimi podatki o državah proizvajalkah medu, iz katerih izhaja med oz. mešanica medu, in s tem so določen del te težave rešili. Korak v pravo smer je bila nedavna podpora pobudi ČZS na Svetu kmetijskih ministrov držav EU, da se zakonodaja na tem področju dopolni oz. spremeni in s tem omogoči potrošnikom, da bodo natančno vedeli, od kje med izvira.
3. Podnebne spremembe
Velik vpliv na čebelarstvo imajo tudi podnebne spremembe. Te imajo neposredni vpliv na proizvodnjo medu, saj spremembe v temperaturi vplivajo na medenje rastlin in posledično na zmanjšanje ter večjo nepredvidljivost paš. Akacija (v Italiji in na Madžarskem) ter sivka (Francija) sta v preteklosti nudili dokaj konstantni paši. V zadnjem obdobju se je pridelava tega medu zelo zmanjšala. Sivkov med na samo 2 kg/panj, akacijevega medu pa v nekaterih delih severne Italije sploh niso pridelali. Poleg tega je v mnogih državah poraba medu manjša, če je vreme toplejše. Z višjimi temperaturami, v daljšem časovnem obdobju, se čas prodaje in uporabe medu med potrošniki zmanjšuje.
Zaključek
Nepredvidljive razmere in predvsem nadaljnje znižanje odkupnih cen medu čebelarstvo EU vodijo v nepredvidljivo smer. Če se stanje na trgu ne bo izboljšala, bo čebelarstva v EU manj. Čebelarji z dejavnostjo ne bodo mogli nadaljevati, kar bo imelo vpliv na dohodek ljudi na podeželju, samooskrbo EU z medom in na opraševalski servis, biološko raznolikost in celoten ekosistem. Posledično bomo imeli na trgovskih policah še več cenenega medu, ki potrošnikom ne daje tistega, kar od njega pričakujejo. Pred nami so torej številni izzivi, ki se jih moramo lotiti povezano, sistematično in ob poznavanju vseh nevarnosti. V nasprotnem primeru bomo čebelarstvo težko ohranili na stopnji, na kateri je danes.
