Cena medu na globalnem trgu
Tudi cene medu v glavnih državah izvoznicah se vztrajno znižujejo. Od leta 2013 EU iz Kitajske letno uvozi 80.000 ton medu, pri čemer se cena giblje od 1,30 do 1,64 EUR/kg, v letu 2019 pa se je spustila na 1,24 EUR/kg. Od leta 2012 EU iz Ukrajine uvozi od 20.000 do 50.000 ton medu, pri čemer se cena giblje med 1,69 in 2,16 EUR/kg. Od leta 2013 je EU iz Mehike letno uvozila 22.000 ton medu, pri čemer je bila cena med 2,53 in 3,24 EUR/kg.

Problematika globalnega trga z medom
Konkurenčnost med izvozniki medu iz tretjih držav je postala vse hujša in posledično nevarna za evropske čebelarje, saj vpliva na nadaljnje zniževanje cen na trgu. To dolgoročno vodi k opuščanju profesionalnega čebelarstva v EU, saj uvoženim nizkocenovnim medom med iz EU ne more konkurirati. Povprečni stroški pridelave medu v EU so 3,90 EUR/kg in so višji od cene nizkocenovnega uvoženega medu. Dodatno težavo evropskemu trgu z medom predstavlja dejstvo, da med potuje od čebelarjev preko več posrednikov, preden pride na trgovinske police. Poleg tega glavnina čebelarjev med prodaja kupcem na debelo, pri čemer pogosto nimajo izbire in s tem nimajo pogajalske moči za dosego višje cene.

Glavni razlogi za trenutno stanje:

1. Nelojalna konkurenca
Od leta 2013 je EU iz Kitajske uvozila letno približno 80.000 ton medu. Poleg tega je Kitajska tudi največji uvoznik medu, saj uvozi 50 % medu na globalnem trgu. Cena medu na kitajskem trgu (na drobno) je od 9 do 36 EUR/kg, medtem ko je cena uvoženega kitajskega medu na trgu EU med 0,90 EUR/kg in 2,71 EUR/kg. Razlika v ceni se lahko razloži le na način, da je v tem medu velika količina sladkornega sirupa, katerega cena je med 0,45 in 0,54 EUR/kg. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na splošno v kitajskem medu na trgu EU 70 % sirupa in 30 % medu. Zanimivo je dejstvo, da mešanice, ki se prodajajo na trgu po ceni 0,99 EUR/kg (zelo razredčen med s sladkornim sirupom), z uporabo uradne laboratorijske metode pogosto niso zaznane kot ponaredek. Z natančnejšimi laboratorijskimi analizami je mnogokrat nemogoče določiti tudi mešanice, ki se na globalnem trgu pojavljajo s cenami nad 2,17 EUR/kg, kar nakazuje na težavnost ločevanja mešanice od pristnega medu. K temu je treba dodati, da je kitajska definicija medu drugačna od definicije medu v EU. V zakonodaji EU je zapisano, da je med proizvod čebel, pri čemer človek ne sme posegati vanj, pri kitajski definiciji pa je zapisano, da dehidracijo medu lahko opravi čebelar. S tem pospeši proces pridelave medu in poveča količino pridelanega medu na panj, kar prispeva k nižjim stroškom pridelave. Ocenjeno je, da večina medu, pridelanega na Kitajskem, ustreza kitajski definiciji in standardom.

2. Evropska zakonodaja s področja označevanja medu
Evropska zakonodaja s področja označevanja medu je pomanjkljiva. Za med, ki izhaja iz več kot ene države EU ali države izven EU, je obvezno označiti le: »mešanica medu iz držav EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«. Nekatere države, kot so Italija, Ciper, Grčija, Španija, Malta, Francija, Hrvaška in Portugalska, so sprejele zakonodajo, da mora biti med, ki se pakira v njihovih državah, označen s točnimi podatki o državah proizvajalkah medu, iz katerih izhaja med oz. mešanica medu, in s tem so določen del te težave rešili. Korak v pravo smer je bila nedavna podpora pobudi ČZS na Svetu kmetijskih ministrov držav EU, da se zakonodaja na tem področju dopolni oz. spremeni in s tem omogoči potrošnikom, da bodo natančno vedeli, od kje med izvira.

3. Podnebne spremembe
Velik vpliv na čebelarstvo imajo tudi podnebne spremembe. Te imajo neposredni vpliv na proizvodnjo medu, saj spremembe v temperaturi vplivajo na medenje rastlin in posledično na zmanjšanje ter večjo nepredvidljivost paš. Akacija (v Italiji in na Madžarskem) ter sivka (Francija) sta v preteklosti nudili dokaj konstantni paši. V zadnjem obdobju se je pridelava tega medu zelo zmanjšala. Sivkov med na samo 2 kg/panj, akacijevega medu pa v nekaterih delih severne Italije sploh niso pridelali. Poleg tega je v mnogih državah poraba medu manjša, če je vreme toplejše. Z višjimi temperaturami, v daljšem časovnem obdobju, se čas prodaje in uporabe medu med potrošniki zmanjšuje.

Zaključek
Nepredvidljive razmere in predvsem nadaljnje znižanje odkupnih cen medu čebelarstvo EU vodijo v nepredvidljivo smer. Če se stanje na trgu ne bo izboljšala, bo čebelarstva v EU manj. Čebelarji z dejavnostjo ne bodo mogli nadaljevati, kar bo imelo vpliv na dohodek ljudi na podeželju, samooskrbo EU z medom in na opraševalski servis, biološko raznolikost in celoten ekosistem. Posledično bomo imeli na trgovskih policah še več cenenega medu, ki potrošnikom ne daje tistega, kar od njega pričakujejo. Pred nami so torej številni izzivi, ki se jih moramo lotiti povezano, sistematično in ob poznavanju vseh nevarnosti. V nasprotnem primeru bomo čebelarstvo težko ohranili na stopnji, na kateri je danes.